









Prostovoljno gasilsko društvo Senožeče
Sobota, 21.09.2019.
Operativna enota PGD Senožeče je izvedla redne vaje, tokrat s poudarkom na tehničnem reševanju.
Gasilci smo obnovili znanje iz večine področja tehničnega reševanja. Pri vaji smo največ poudarka dali delu z ročnim vitlom (tirfor), dvižnimi blazinami in hidravličnim orodjem, ki nam služi pri tehničnem reševanju pri prometnih nesrečah. Prav tako smo ponovili celoten postopek reševanje oseb v prometnih nesrečah.
Sobota, 08.06.2019.
V teh dneh je na med drugim tudi na slovenski tleh potekala mednarodna vojaška vaja Zvezdni Vitez, na kateri je poleg slovenske vojske sodelovalo več kot petindvajset drugih članic združenih sil. Vaja Zvezdni vitez je del sklopa treh vaj, ki so namenjene izboljševanju mednarodnega sodelovanje, ko gre za vzdrževanje miru in pripravljenosti na morebitne konflikte širom Evrope. Poleg omenjene vaje Zvezdni vitez, pa sta se po Evropi odvijali še dve vaji, in sicer vaja Immediate response 2019 (Takojšnji odziv) in Jadranski Udar 2019.
Vaja je potekala dober teden, vrhunec za vse navdušence nad vojaško opremo in vozila ter seveda letalstvo, pa je bil v soboto 8.6. ko so se slovenske in ameriške sile predstavile na letališču Gaberk v Divači. Poleg slovenske vojske se je tu predstavila še Ameriška vojska, ki je največ zanimanja požela s predstavitvijo protiletalskega sistema Patriot. Ta dan pa je bil še posebej zanimiv za vse navdušence nad zračnimi vozili. Na Gabrku so se namreč odvijali številni preleti letal večih članic združenih sil. Poleg slovenskih vojaških letal Pilatus in madžarskih lahkih reaktivnih vojnih letal pa so zagotovo največ zanimanja poželi ameriški super vojni lovci F-35 Lightning II. Gre namreč za enega najnaprednejših bojnih letal 5. generacija ameriške vojske. To gotovo potrjuje cena enega takega reaktivnega letala, saj cena znaša vrtoglavih 200 milijonov evrov.
Na vaji pa sta se predstavila tudi helikopterja slovenske vojske Bell 412 in Cougar AS AL 532, ki je nam gasilcem še posebej znan, saj velikokrat nudi pomoč pri večjih gozdnih požarih. Na letališču se je odvijalo veliko prikaznih vaj, vse od enote specialne vojaške policije pa do prikaza reševanja iz gor. Ena izmed vaj pa je bila tudi prikazna vaja gašenja gozdnih požarov s helikopterjem.
Skupaj s kolegi iz ZGRS Sežana in PGD Divača smo se takoj odzvali na povabilo na vajo in sodelovali pri prikazni vaji. Zjutraj smo se zbrali na letališču in najprej napravili bazen z vodo, iz katerega helikopter zajema vodo. Gre za bazen, ki drži približno 13 kubičnih metrov vode. Tekom dneva, smo izvedli dve demonstraciji zajemanja in gašenja z vodo s pomočjo helikopterja. Treba je poudarit, da je pri gašenju s helikopterjem najpomembnejša “uigranost” pilotov helikopterja in gasilcev, tako tistih ki pomagajo pri zajemu z vodo, kot tistih ki usmerjajo helikopter na mesto izpusta vode. Tudi na tokratni vaji se je pokazala le ta uigranost, ter odlično sodelovanje s kolegi iz drugih gasilskih ustanov.
Za konec bi le še pohvalil organizatorje tega dogodka, saj je potekal odlično in postregel z veliko zanimivimi prikaznimi vajami, to pa so je videlo tudi po številu obiskovalcev, kajti bilo jih je ogromno.
Vsakoletne že tradicionalne predstavitve našega gasilsko – reševalnega delovanja smo se članice in člani PGD Senožeče tokrat lotili na malce drugačen način. Namesto za občane sicer zelo poučnih in koristnih prikazov gasilskega dela smo tokrat na svojevrsten način poskrbeli za izboljšanje prometne varnosti v našem kraju. Ker delovanje naše Operativne enote obsega tudi tehnično reševanje v prometnih nesrečah, se glede na dosedanje izkušnje zavedamo pomembnosti preventive za učinkovito zmanjšanje prometnih nesreč. Ravno preventiva je namreč dejavnik, na katerega ima skupnost velik vpliv.
Policijska uprava / klasifikacija in posledice | 2006 | 2007 | 2008 | 2009 | 2011 | 2015 | 2017 | ||
PU Koper | Prometne nesreče | Skupaj | 2 | 1 | 1 | 2 | 4 | 2 | 2 |
S smrtnim izidom | 1 | ||||||||
S hudo telesno poškodbo | 1 | ||||||||
Z lažjo telesno poškodbo | 1 | 1 | 1 | 2 | 1 | 1 | |||
Z materialno škodo | 1 | 1 | 1 | 1 | 1 | ||||
Posledice | Skupaj | 2 | 1 | 1 | 3 | 5 | 3 | 3 | |
Smrt | 1 | ||||||||
Huda telesna poškodba | 1 | ||||||||
Lažja telesna poškodba | 1 | 1 | 1 | 2 | 1 | 2 | |||
Brez poškodbe | 1 | 1 | 2 | 2 | 2 |
Glede na statistiko kot tudi z upoštevanjem spomina krajanov za obdobje zadnjih trideset in več let, se je precejšnje število prometnih nesreč v naši okolici končalo s hudimi telesnimi poškodbami udeležencev nesreč zaradi zdrsa z vozišča ter nato trčenja vozila v drevo ob cesti. Pri tem pa je, neglede na različne vzroke za zdrs s ceste, zelo pomembno dejstvo, da v večini primerov do telesnih poškodb udeležencev sploh ne bi prišlo ali pa bi te bile blažje, če – ob cesti ne bi bilo dreves.
Senožeče so eno najstarejših naselij v tem delu Slovenije, nekoč pomemben trg Kranjske dežele, kjer so z vzpetine nad krajem že od davnine razni vladarji nadzorovali in urejali promet po glavni cesti skozi kraj, ki povezuje obalo severnega Jadrana z notranjostjo dežele. Dokaz za to je tudi skoraj devetsto (900) let stara mitnica, nekoč pomemben vir zaslužka senožeškim plemičem, danes pa sramotno propadajoč objekt. Kasneje, v 19. in začetku 20. stoletja so Senožeče postale pomembna furmanska postojanka ter sedež razmeroma močne industrije. Skratka, skozi naš kraj torej že od nekdaj teče vsakovrsten promet, tod mimo so se z različnim obdobjem primernimi sredstvi peljali vsi mogoči vladarji tega dela Evrope, kot tudi čisto običajni prevozniki in popotniki. Živahnemu prometu primerno so bile prilagojene tudi ceste in tako je bilo v času konjskih vpreg ob poletni pripeki zelo pomembno, da je bilo cestišče v senci. Na ta način je bilo potovanje tako za vprežne živali kot tudi za ljudi bistveno udobnejše. Različne oblasti so v preteklih stoletjih zagotavljale senco za udobnejše potovanje s sajenjem dreves ob cestah. Tako imamo v okolici našega kraja v smeri iz Senožeč proti Postojni drevored starih platan, posajenih še v času Avstro-ogrske države. Na drugi strani naselja, v smeri proti Sežani, pa ob cesti prevladujejo mogočne akacije, posajene v glavnem v obdobju italijanske okupacije naših krajev, pa tudi pred tem. Iz Senožeč vodi tudi magistralna cesta proti Kopru, kjer pa ni drevoredov, le posamična drevesa, saj je bil ta del ceste zgrajen v času po II. Svetovni vojni.
Ker je odsek ceste iz Senožeč proti Sežani ovinkast, valovit in slabo pregleden, je zaradi tega verjetnost za prometno nesrečo na tem delu večja. Da bi torej preventivno zmanjšali možnost nezgod, smo se gasilci PGD Senožeče ob koncu tedna, dne 01. in 02. decembra lotili odstranjevanja dreves ob cesti na odseku dolgem približno 2.5 km, od križišča glavnih cest v Senožečah do vhoda na avtocesto. Potrebno je bilo torej odstraniti štiriinsedmdeset (74) dreves, pri čemer je bil največji premer nekaterih debel tudi krepko čez meter.
Za ta poseg je bil potreben dogovor z Direkcijo za infrastrukturo RS, kjer smo za našo namero pridobili ustno soglasje, poleg tega pa so pristojni z omenjene direkcije označili pas na obeh straneh ceste, kjer je bila sečnja dovoljena. Zaradi omenjenega števila dreves, predvidenih za sečnjo, predvsem pa zaradi velikosti in mesta rasti dreves, je bilo potrebno tudi zagotoviti začasno zaprtje odseka ceste, kjer smo izvajali dela. S slednjim tudi ni bilo težav, saj je obvoz na tem odseku mogoč v smeri proti Kopru ter nato po cesti med Gabrkom in Čebulovico, ali pa po lokalni cesti preko Dolenje vasi. Zaporo cestišča je omogočil koncesionar CPK d.d.
V sobotnem jutru se nas je torej zbralo 31 pripadnikov PGD Senožeče, opremljenih z motornimi žagami (v lasti društva in zasebnimi), različnim orodjem ter seveda s traktorji in vitli v lasti nekaterih članov društva, brez katerih tako obsežne naloge gotovo ne bi mogli opraviti. Vreme je bilo naklonjeno delu na prostem, s temperaturo nekaj stopinjami nad ničlo, brez burje in celo z nekaj jasnine. Tako nam je ob dobri organizaciji dela ter stalni dobri volji uspelo do sredine popoldneva požagati vsa drevesa, ki so bila za to predvidena. Veje smo sproti odvažali na odlagališče, medtem ko je hlodovino s priklopnikom odvažal zasebnik iz bližnjega kraja. Kljub pridnemu delu do večera pa nam v soboto ni uspelo pospraviti vsega lesa, zato smo s čiščenjem nadaljevali še v nedeljo zjutraj. Zaključili smo okrog enajstih, takrat je bila tudi odstranjena zapora ceste. V prihodnjih dneh bo potrebno še izvesti t.i. rezkanje drevesnih panjev, na ta način bo naloga, ki smo si jo postavili, izpolnjena.
Gasilci si že zaradi namena obstoja naše organizacije prizadevamo za varnost ljudi, živali, imetja ter okolja v naši skupnosti. V splošnem je sekanje dreves gotovo uničevanje narave, saj s tem uničimo prave tovarne kisika, domovanje ptic, gotovo tudi senco ob cesti, nenazadnje pa tudi lep videz pokrajine. Naravo moramo varovati in brezpogojno zaščititi, z razumnim vedenjem vseh nas je to mogoče doseči. Vseeno pa drevesa ob cesti predstavljajo veliko tveganje, zato pa lahko naravo (s tem tudi drevesa) varujemo vsepovsod drugje, na različne načine. Obenem pa želimo preprečiti druge načine uničevanja narave. Eden od teh “načinov”, s katerim smo se senožeški gasilci soočili ravno ob tokratnem čiščenju odseka ceste, je poleg ostalih smeti tudi velika količina odvrženih pločevink ob cesti. Res je težko ali pa sploh nemogoče razumeti najprej povod, da nekdo prazno pločevinko (tokrat so bile večinoma pivske, rdeče) vrže skozi okno avtomobila na travnik ali pa v grmovje poleg ceste… Namesto v ustrezno označen smetnjak po koncu vožnje. Potem pa še, kako se počuti ta oseba v naslednjih trenutkih… A se kaj sramuje? Je hudobna in se ob tem naslaja? Ali pa, mislim da je to še najhuje – sploh nič ne čuti ob tem? Ampak tole slednje potem rodi še več vprašanj…
Z opisano izvedbo sečnje dreves ob cesti smo torej malce prispevali k varnosti udeležencev v prometu na tem odseku v prihodnosti. Vse ostalo pa je odvisno od nas samih oziroma tako od našega odgovornega vedenja v prometu, zaradi našega zdravja in življenja, kot tudi od našega odnosa do ostalih ljudi, živali in okolja, na vseh naših poteh, iz istega razloga.
Elvis Prelaz
PGD Senožeče
V soboto, 19.09.2015 je na ozemlju Slovenije in Hrvaške potekala meddržavna vaja. Izvajala se je na območju Republike Slovenije in sicer v okolice mejnega prehoda Starod ter na območju Republike Hrvaške v okolici vasi Vele Mune in Željane.
Glavni cilji vaje so bili preveriti stanje organiziranosti, usposobljenosti in opremljenosti operativnih gasilskih enot Obalno – kraške regije ter ostalih enot za zaščito in reševanje (Vodniki reševalnih psov, policija, civilna služba, jamarska in gorska reševalna služba,…). Med glavni cilj pa lahko uvrstimo tudi izbolšanje sodelovanja med reševalnimi službami Hrvaške in Slovenije.
Začetek vaje je bil po scenariju na hrvaški strani predviden že 18.09.2015 okoli 20:00, ko so uprizorili prometno nesrečo. Eno izmed vozil je zajel močan ogenj, ki je preskočil na naravno okolje in se zaradi suše zelo hitro širil. Hrvaški gasilci požara niso mogli lokalizirati, zato so o širjenju požara obvestili Republiko Slovenijo, ki je v zgodnjih urah ukrepala in poslala na območje požara gasilske enote Obalno – kraške regije ter gasilce GZ Ilirska Bistrica. V vaji so prav tako sodelovale letalske sile Republike Hrvaške katerim ob pomoči slovenskih gasilcev uspe pogasiti čelo požara. Poleg “glavnega” scenarija pa je bilo tudi nekaj stranskih/sprotnih preizkušenj in nalog.
Vaje se je udeležilo 5 gasilcev PGD Senožeče, od katerih je bil eden postavljen v štab na hrvaški strani. Ostali štirje gasilci pa so se po pozivu ReCO Postojna v jutranjih urah odpravili na območje izvajanja vaje.